2. februar - svetovni dan mokrišč

02. 2. 2021

Zagotavljanje pitne vode in ohranjanje vodnih virov

Čeprav govorimo o Zemlji kot o »modrem« planetu, le 1 % sladkovodnih zalog lahko uporabimo in le 0,3 % je v površinskih vodnih telesih. Večino te vode zagotavljajo mokrišča, prestrezajo in shranjujejo deževnico ter napajajo podzemne vodonosnike, uravnavajo količino vode ter izboljšujejo kakovost vode tako, da odstranjujejo in vsrkavajo onesnaževala. Mokrišča so vir pitne vode in hrane, predvsem rib in riža ter so hkrati tudi ekosistem oziroma dom 40 % rastlinskih in živalskih vrst. Vsak hektar mokrišča vpije skoraj 17 milijona litrov poplavne vode, šotna barja pa skladiščijo dvakrat toliko ogljika kot gozdovi, ogromne količine ogljika pa shranijo tudi slana močvirja, mangrove in rastišča morske trave. Skupno nudijo storitve v vrednosti 39 bilijonov evrov vsako leto. Današnji gospodarski razvoj, rast prebivalstva in širjenje urbanizacije in kmetijske rabe zemljišč so povečali porabo vode v 100 letih šestkrat, vsako leto se namreč poraba poveča za 1 %, kar presega zmožnost narave in planeta, da jo lahko obnovi. Izginjanje in degradacija mokrišč zaradi sprememb rabe zemljišč in voda ter podnebne spremembe pomanjkanje še stopnjujejo. V 300 letih smo uničili skoraj 90 % mokrišč. Voda pa je postala »strateška surovina«, ki je vir oboroženih konfliktov v številnih predelih sveta. V svetu 2,2 milijardi ljudi še vedno nima dostopa do neoporečne pitne vode in vsako leto umre skoraj pol milijona ljudi. Zaradi izgube storitev, ki jih povzroča izginjanje sladkovodnih mokrišč, vsako leto porabimo 2,3 bilijona evrov. Svetovna skupnost si je zastavila 17 trajnostnih razvojnih ciljev (Sustainable Development Goals) in z ohranjanjem mokrišč lahko prispevamo k njihovemu doseganju. Poseben cilj je tudi vezan na zagotavljanje pitne vode in ohranjanje vodnih virov. Vodna direktiva vključuje tudi mokrišča, vendar predvsem zaradi njihove biotske vrednosti. Zakon o vodah, pa opredeljuje samo močvirja, ki pa so le eden od tipov mokrišč. Ne glede na to pa pri pripravi načrtov upravljanja voda, ki so celostni strateški dokumenti, so mokrišča sestavni del ohranjanja tako vodnih virov kot biotske raznovrstnosti. Slovenija je bogata z vodo in številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami.  Slovenija ima več kot 40.000 kilometrov rek in potokov, skoraj 26 km2 jezer, bajerjev in mrtvic, 30 km2 presihajočih jezer ter je z več kot 37 % ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000). Kljub današnjemu zavedanju o njihovi pomembnosti, so mokrišča še vedno med najbolj ogroženimi ekosistemi na zemlji, saj še vedno izginjajo in z njimi zgubljamo vodne zaloge ter njihovo bogato biotsko raznovrstnost in to velja tudi za slovenska mokrišča. Vzroki so podobni kot drugje po svetu. So pa ekosistemi v Sloveniji še posebej občutljivi zaradi majhnosti in razdrobljenosti, ki so posledica človekovih aktivnosti.

Več na: MOKRIŠČA

Nazaj

Imate vprašanje?

Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.