Sortirna analiza komunalnih odpadkov - obveznost za gospodarske javne službe

04. 12. 2020 | Avtor: dr. Filip Kokalj

V Sloveniji je s prekinitvijo prisotna formalizirana sortirna analiza komunalnih odpadkov že od leta 2006. Analiza daje informacije o sestavi odpadkov, ki se jih zbere v okviru gospodarske javne službe in gredo v nadaljnjo obdelavo. Poznavanje te sestave je izrednega pomena, saj daje glavne informacije o snoveh, ki so v odpadkih, pa bi jih bilo mogoče iz analiziranega snovnega toka preusmeriti v recikliranje. Na osnovi rezultatov sortirne analize pa je mogoče tudi približno ocenjevati učinkovitost izločanja reciklabilnih materialov pri strojnem ali ročnem izločanju.

Prva pravila za sortirno analizo so bila nekoliko enostavnejša, vseeno pa pomenijo precej dobro osnovo za enotno analizo komunalnih odpadkov in primerljive rezultate med vsemi območji zbiranja odpadkov celotne Slovenije. Sprememba z uredbo iz leta 2017 [4] je smiselna nadgradnja stare uredbe oziroma navodil za izdelavo sortirne analize, pri čemer se obseg analiz iz 6 frakcij razširi na 11 frakcij oziroma skupno 23 podfrakcij odpadkov. Dodatno sta tudi razdelana način odvzema vzorcev in priprava na sortiranje.

Nekajletni rezultati tovrstnih sortirnih analiz bodo omogočili tako državi kot izvajalcem gospodarske javne službe precej natančnejše načrtovanje ukrepov za povečano recikliranje frakcij odpadkov, ki so v analiziranih komunalnih odpadkih. Prav tako bo iz strukture odpadkov viden trend uvajanja vseh ukrepov preprečevanja nastajanja odpadkov in njihove ponovne uporabe, ki sta prioritetna ukrepa ravnanja z odpadki.

Več v prispevku doc. dr. Filipa Kokalja v priročniku Ravnanje z odpadki po aktualni zakonodaji

Nazaj

Imate vprašanje?

Z veseljem vam odgovorimo še isti dan.